Freudova psihoanaliza in behaviorizem sta, roko na srce, preživeti veji psihologije.

Freud je bil ostro kritiziran že za časa svojega življenja (predvsem zaradi posploševanja in pomanjkanja neodvisnih emperičnih raziskav: seks ali pomanjkanje le-tega vendarle ne more biti razlog za vse tegobe življenja; njegove razlage sanj so enostavno presplošne in zato lahko tudi nevarne); behaviorizem je pa doživel popolni padec v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so tedanji strokovnjaki vendarle dojeli, da človeka v bistvu ni mogoče enačiti s podganami, golobi in kokošmi.

Behaviorizem in Freudova psihoanaliza nista bila uvrščena v naš Program tudi zato, ker prav zares ne nudita temeljitega in trajnega napredka v seansah (psiho)terapije. Behaviorizem prisega na pogojevanje, psihoanaliza na mentalne špekulacije in zgolj na razumevanje, analiziranje in ozaveščanje problemov. Ne prvi ne drugi pristop pa se ne prav zares ukvarja z vzroki za težave v življenju ljudi.

V teku šolanja pa začetniške poteze Freuda in behaviorizma vendarle omenimo, vendarle samo kot zanimivo zgodovinsko dejstvo.

Za vse, ki vas zanimata tudi psihoanaliza in behaviorizem, je tu Univerza v Austriji, ki je, ne boste verjeli, celo akreditirana in priznana v naši lepi državi:

http://www.sfu.ac.at/english/